Prve poslikane skrinje na Slovenskem so se pojavile na kmetijah ob koncu 16. stoletja. Poslikava skrinj se je v največji meri razvila na Gorenjskem, manj značilno je bilo to v drugih pokrajinah.

Cvetlična motivika je razširjena na skrinjah iz 18. in 19. stoletja. Ob koncu 17. stol. pa se še pojavljajo geometrizirana rastlinska stebla. V 19. stol. je bil motiv šopka v vazi ali košarici najobičajnejši.
Črtno risarski način poslikave je bil v navadi vse do začetka 19. stol. Za ozadje poslikav je služil naravni les. Slikoviti način poslikave je povezan z uporabo oljnih barv, ki so se v preprostem slikarstvu alpskih dežel uveljavile v 18. stol.

Poslikave kažejo avtorstvo preprostih podeželskih slikarjev, raznolikost pa njihovo številnost. Nastalo je nekaj pravih slikarskih delavnic, ki so izoblikovale svoj stil poslikav.
Poslikane skrinje so bile del bale. Po ženitovanju so služile za shranjevanje obleke in predmetov. Cvetlična motivika je bila predvsem okrasna, ne globlje pomenska. Letnice na skrinjah so trajno opredelile sklenitev zakonske zveze.

Poslikavanje skrinj je zamrlo v začetku 20. stol.